Su’esu’ega mo le hepatitis B

Pau lava le auala e iloa ai pe maua oe i le hepatitis B o le faia lea o se su'ega o le toto mo le hepatitis B. E vave ma faigofie.
Su’esu’ega mo le hepatitis B

E le o su’esu’ega toto uma o le a fa’aalia ai pe ua e maua i le hepatitis B. E mana’omia e lau foma’i ona faia ni su’esu’ega toto fa’apitoa e iloa ai pe ua e maua pe ua puipuia oe mai le siama. O su’ega o le hepatitis B e le masani ona aofia ai i siaki o le soifua maloloina e mana’omia e malaga atu ai i Ausetalia.

Fesili i lau foma’i po’o le a le su’ega e te mana’omia e iloa ai pe o e maua i le hepatitis B.

O ai e tatau ona su'eina?

arrow

E tatau ona e faia se su’ega mo le hepatitis B pe afai:

  • na fananau mai pe na nonofo i atunuu e ta’atele ai le hepatitis B pe leai foi ni tui puipui faifua o le hepatitis B mo pepe ma tamaiti.
  • iai matua po’o se tasi o le aiga e maua i le hepatitis B, ma’i ate, po’o le kanesa o le ate.
  • sa nonofo fa’atasi ma se tasi e maua i le hepatitis B.
  • sa i ai se togafitiga fa’afomai po o nifo i atunu’u i fafo e le o fa’amamaina lelei (fufulu) masini.
  • auai i tu ma aga fa’aleaganuu e aofia ai le toto, e pei o le taina o le tatau, tatui, po o le acupuncture.
  • sa i ai se taimi na fa’atasi ma se pa’aga feusua’i sa maua i le hepatitis B.
  • sa faia feusua’iga e aunoa ma se condom.
  • sa faia se tuigā toto i atunu’u i fafo po i luma atu o le 1990 i Ausetalia.

Ituaiga o su'ega o le hepatitis B

arrow

E mafai e lau foma’i ona faia ituaiga su’esu’ega toto eseese e su’esu’e ai le hepatitis B.

Su’esu’ega O le a le mea o lo’o fa’aalia i lenei mea? O le a le uiga o lenei mea pe afai e lelei? O le a la’u mea o le a fai?
Hepatitis B i luga o le antigen (HBsAg) O lenei mea e fa’aalia ai pe afai o lo’o e maua i le hepatitis B i le taimi nei. Ua e maua i le hepatitis B. Afai ua maua oe e sili atu ma le 6 masina, lona uiga ua tulaga fa’aumiumi. Fa’afeso’ota’i lau foma’i e uiga i nisi su’esu’ega, siaki ma togafitiga pe a mana’omia.
Fa’amalosiau i lou aiga/pa’aga feusua’i/tagata o lo’o tou nonofo fa’atasi e fai ni su’esu’ega.
Hepatitis B antibody autu
(HBcAb po’o le anti-HBc)
O lenei mea e fa’aali ai pe sa e maua i le hepatitis B. Atonu na e maua i le hepatitis B pe na e maua i le hepatitis B i le taimi ua tuana’i. Fa’afeso’ota’i lau foma’i e uiga i nisi su’esu’ega, siaki ma togafitiga pe a mana’omia. Fa’amalosiau i lou aiga/pa’aga feusua’i/tagata o lo’o tou nonofo fa’atasi e fai ni su’esu’ega.
Hepatitis B i luga o le antigen (HBsAb po’o le anti-HBs) O lenei mea e fa’aalia ai pe ua puipuia oe mai le hepatitis B mai le fa’ama’i ua tuana’i po’o le tui. E le mafai ona e toe maua i le hepatitis B ma e te le mana’omia se tui puipui o le hepatitis B. Fa’amalosiau i lou aiga/pa’aga feusua’i/tagata o lo’o tou nonofo fa’atasi e fai ni su’esu’ega.

Afai o lo’o e maua i le hepatitis B faifaipea, e mafai e lau foma’i ona fa’atonuina nisi su’esu’ega e iloa ai pe ua fa’aleagaina lou ate pe mana’omia foi ona inu ni fualaau mai le fomai. E mafai e lau foma’i ona fa’amatala atu su’esu’ega ta’itasi ma pe o le a le mea e tatau ai.

Afai o lau su’esu’ega toto e fa’aalia ai e te le maua i le hepatitis B ma e le’i puipuia oe mai le hepatitis B, e tatau ona e fesili i lau foma’i mo se tui puipui o le hepatitis B.

O fea e su'e ai

arrow
Foma’i lautele (GP)

Fesili i lau foma’i mo se su’ega o le hepatitis B. O le su’esu’ega e fai fua pe afai o iai sau pepa Medicare.
E le o su’esu’ega toto uma e fa’aalia ai pe ua e maua i le hepatitis B. E tatau i lau foma’i ona faia ni su’esu’ega fa’apitoa o le toto e iloa ai pe o e maua i le hepatitis B.


Falema’i ma foma’i fa’apitoa mo le Ate

Fa’aaoga le Hepatitis NSW local service directory (Hepatitis NSW lisi o auaunaga i le lotoifale) e saili ai foma’i e faia su’esu’ega o le hepatitis B, falema’i o le ate ma foma’i fa’apitoa i le ate e latalata ia te oe.


Falema’i o le Soifua Maloloina Fa’afeusuaiga

O le su’esu’eina o le hepatitis B i NSW Sexual Health Clinics e faifua, faigofie ma e le fa’alauaiteleina mo tagata mama’i filifilia. I nisi falema’i, e te le mana’omia se pepa Medicare ma e te le mana’omia le ta’uina atu o lou igoa moni pe afai e te le mana’o ai.

Mo nisi fa’amatalaga e uiga i le falema’i o soifua maloloina fa’afeusuaiga e talafeagai lelei ma oe, vala’au le Sexual Health Infolink (Feusuaiga Soifua Maloloina Infolink) i le 1800 451 624.

This site is registered on wpml.org as a development site. Switch to a production site key to remove this banner.